Župniji Sv. Lovrenc na Pohorju in Sv. Marija v Puščavi

Glasilo župnije Sv. Lovrenc na Pohorju
in Sv. Marija v Puščavi

Leto MMXXIV – št. 1495, 29. 9. 2024

OZNANILA

Danes obhajamo god nadangelov Mihaela, Gabriela in Rafaela; zato še posebej molimo in prosimo za Božje varstvo

 V torek, 1.10., začetek ‘rožnovenske pobožnosti‘; vabljeni k molitvi rožnega venca doma in pred vsako sv. mašo

 3.-5.10., obhajamo prvi četrtek, petek in soboto; obisk bolnikov na domu; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim za duhovne poklice in obnovitvi posvetitve Jezusovemu in Marijinemu srcu

 V soboto, 5.10., obhajamo god sv. Favstine Kowalske; ta dan še posebej prosimo za Božje usmiljenje

 6.-13.10., Teden za življenje pod geslom: »Korajža velja! Za več veselja do življenja«

Tisti čas je Janez rekel Jezusu: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti nam, je za nas. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –zagotovo ne bo izgubil svojega plačila. Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

(Mr 9,38–43.45)

Mr 9,38–43.45.47–48

PRILOŽNOST, KI JE PONUJENA VSAKOMUR

Kaj naj si mislimo o onih, ki so zunaj, a delajo dobro in se na njih opazi delovanje Duha, čeprav ne verujejo v Kristusa in ne pripadajo Cerkvi? Ali je zunaj Cerkve odrešenje?

Nekateri tradicionalni kristjani so zbegani zaradi sedanje odprtosti glede omenjenega in ugovarjajo: »Če lahko tudi ateisti upajo na večno življenje, če le živijo po vesti; če je res, kar pravijo nekateri teologi, da lahko upa na odrešenje vsakdo, ki na neki način veruje, se sprašujem: zakaj je Jezus rekel: ‘Kdor vame veruje, bo rešen?’ In zakaj toliko napora za edinost krščanskih Cerkva, če boš deležen odrešenja, čeprav ne veruješ v Boga, da le opravljaš svojo dolžnost?«

To je priložnost, da malce osvetlimo ta kočljivi problem. Takoj povejmo, da to ni le nauk kakšnega osamljenega teologa, marveč drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki pravi, »da Sveti Duh na način, ki je poznan samo Bogu, ponuja vsakemu človeku priložnost, da pride v stik s Kristusovo velikonočno skrivnostjo« in se torej lahko zveliča. Sicer pa Jezus v današnjem evangeljskem odlomku zahteva od teh ljudi, ki »so zunaj«, dvoje: da niso »proti« njemu, se pravi, da se ne borijo odločno proti veri in njenim vrednotam in da se svobodno ne upirajo proti Bogu. In drugo: če že ne zmorejo služiti in ljubiti Boga, naj služijo in ljubijo vsaj njegovo podobo, ki je človek, na poseben način revež.

V nas pogosto prevlada pogled, po katerem je vera pretežno stvar izpolnjevanja dolžnosti, pridobljenih zaslug in prejete nagrade. Zato je seveda težko sprejeti, da hodimo vštric s tistimi, ki ne izpolnjujejo ničesar od omenjenega. Toda krščanstvo ni v prvi vrsti stvar dolžnosti, ki jih je potrebno opraviti, in bremen, ki jih je potrebno prenašati. Ni nekaj, kar mi delamo za Boga, ampak gre za to, kar je Bog storil za nas. Milost je in neskončen privilegij, da smo pobliže spoznali Kristusa, njegov evangelij in njegovo ljubezen.

E. Mozetič